Vzgojimo slasten paradižnik v loncu
19. 5. 2016
Če želimo
vzgojiti zdrav in obilen pridelek paradižnika, je treba zanj skrbeti že od
mlade sadike dalje. Paradižnik je primeren za vzgojo v loncih na balkonu,
terasi ali ob hiši. Obstaja pa nekaj smernic, po katerih lahko vzgojimo povsem
naraven, ekološki paradižnik.
1. Sadike
Sadike morajo biti zdrave in primerne velikosti.
Sadike v fazi cvetenja ali celo s plodovi niso primerne za vzgojo, ker je
presajanje vedno šok za rastlino in lahko povzroči težave pri nadaljnji vzgoji,
saj je rastlina bolj dovzetna za bolezni. Pretegnjene
sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali položno v lonec,
saj ima paradižnik to zmožnost, da požene korenine tudi iz zakopanega stebla.
Ob sajenju zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom Bio Plantella
Vita, za boljšo ukoreninjenost in zmanjšanje šoka ob presajanju.
Izbiramo odporne
sorte, ki so večinoma hibridi in češnjevi paradižniki, predvsem sejančki
(tisti, ki so se sami zasejali). Odpornost proti boleznim pomeni le zmanjšano
možnost za okužbo, ne imunosti na bolezen. Najmanj odporne so sorte z velikimi
plodovi, kot je priljubljeno volovsko srce.
Cepljen
paradižnik pomeni le določeno (želeno) sorto cepljeno na podlago paradižnika z močnim
koreninskim sistemom. Ti paradižniki imajo močno rast in veliko plodov.
2. Lonec in zemlja
Pri loncih je zelo pomembna velikost. Izberemo lonec
premera vsaj 30 cm. Večji kot je lonec, boljše je, ker ima rastlina več
prostora za razrast korenin in lonec zadrži več vlage in hranil. Lonci naj bodo
svetlejše barve, ker temnejši akumulirajo več toplote.
Zemlja je zelo pomembna, ker je odgovorna za zadrževanje vode in hranil v območju
korenin. Bio Plantella Zemlja za paradižnike odlično zadržuje vodo, saj vsebuje
črno huminsko šoto in belo šoto ter ima dodano bioaktivno glino in perlit. Na
glino in perlit se vežeta voda in hranila.
Pred sajenjem na dnu lonca naredimo drenažo iz glinopora ali kamenja. Na to
položimo kopreno ali filc, da se zemlja ne meša s kamenjem.
Na prosto paradižnik sadimo okoli 15. maja, ko se končajo vse spomladanske pozebe. Jutranja
temperatura naj bo okoli 10 °C, čez dan pa 20 °C.
-
Bio Plantella zemlja za paradižnike in visoke grede
3. Gnojenje in dognojevanje
-
Bio Plantella Organska gnojila za paradižnike
Pred sajenjem v zemljo v več plasteh
potresemo organsko gnojilo v granulah Bio Plantella Nutrivit za paradižnike, ki
ima sestavo posebej prilagojeno paradižniku in ostalim plodovkam s poudarkom na
kaliju (K). Dognojevanje je zelo pomembno, saj plodove s paradižnika obiramo
zelo dolgo, vse do jeseni.
Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike iz morskih alg. Morske alge so zelo
hranilne in vsebujejo veliko kalija, ki zagotavlja čvrstost rastlin in omogoči
dober in kakovosten pridelek. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter
tvori plodove, ga dognojujemo enkrat
tedensko. Zalivamo primerno glede na zunanjo temperaturo.
V poletnih mesecih bo potrebno paradižnik zaliti vsak dan. Na vetrovnih območjih
je to še bolj pomembno, saj lahko veter prevrne izsušene lonce in poškoduje
rastline. Tudi okoli rastlin v loncih je dobro položiti zastirko, saj tako zmanjšamo izhlapevanje vode.
4. Gojenje
Paradižnik potrebuje veliko sonca, zato mu namenimo zelo sončno lego, da je osvetljen
čez večji del dneva. Lonce postavimo v smeri vetra, ker je pomembno, da se
rastline po dežju čim hitreje osušijo, saj tako zmanjšamo pojav bolezni. Lonce
postavimo pod balkon ali zgradimo streho – zavetje okoli loncev. S tem
zaščitimo rastline pred dežjem in zmanjšamo pojav bolezni.
Zalistniki izraščajo iz pazduh listov
na rastlini. Redno jih odstranjujemo. Ko se začnejo razvijati plodovi v
velikosti oreha, odstranimo spodnje
liste, saj so ti svojo funkcijo opravili. Na nižjih listih se hitreje
pojavi bolezen, ki okuži celotno rastlino, zato jih redno odstranjujemo. Ko je
paradižnik v polni rasti, lahko odstranimo tudi liste po rastlini in tako
zagotovimo boljše osončenje, kar vodi v več plodov.
V dovolj veliko posodo okoli paradižnika posadimo
baziliko, ki mu izboljšuje okus in čebulo ali česen, ki odganja bolezni. Dodamo
lahko tudi katero od koristnih cvetlic: žametnica, ognjič, kapucinke.
-
Odstranjevanje zalistnikov
5. Bolezni
Na paradižnikih se lahko pojavi vrsta bolezni, ki so
lahko fiziološke ali posledica patogenov. Med fiziološke bolezni spada gniloba muhe na plodu paradižnika. Gre
za pomanjkanje kalcija, ki se pogosto pokaže pri gojenju v loncih. To enostavno
rešimo z rednim škropljenjem s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Prvič
škropimo po cvetenju, drugič, ko so plodovi velikosti oreha (ali prej, odvisno
od sorte) in tretjič, ko se začnejo barvati. Če poenostavimo, škropimo enkrat
na 10 dni po začetku cvetenja.
Patogene bolezni so posledica napada bakterij ali
gliv, ki lahko povzročijo propad rastline. Pogosta bolezen je paradižnikova
plesen, vsekakor pa tudi: pepelovke, rje, pegavost in različne plesni. Za
naravno zaščito uporabimo sredstvo
Bio Plantella Vital za paradižnike iz
njivske
preslice. Vsebuje silicij, ki se vgrajuje v celično steno rastlin in jo
tako okrepi ter odebeli, s čimer prepreči vstop bolezni v rastlino. Da jo
okrepimo, jo škropimo redno enkrat na teden, ko postavimo rastline na prosto.
Obvezno
škropimo po vsakem dežju,
saj sredstvo vsebuje žveplene spojine, ki uničijo bolezen
kontaktno.
-
Krompirjeva plesen na paradižniku
-
Gniloba muhe paradižnika zaradi pomanjkanja kalcija
Vanes Husić, univ.dipl.ing.agr.