Search
Search

Vzgojimo slasten paradižnik v loncu

19. 5. 2016

Če želimo vzgojiti zdrav in obilen pridelek paradižnika, je treba zanj skrbeti že od mlade sadike dalje. Paradižnik je primeren za vzgojo v loncih na balkonu, terasi ali ob hiši. Obstaja pa nekaj smernic, po katerih lahko vzgojimo povsem naraven, ekološki paradižnik.

1. Sadike

Sadike morajo biti zdrave in primerne velikosti. Sadike v fazi cvetenja ali celo s plodovi niso primerne za vzgojo, ker je presajanje vedno šok za rastlino in lahko povzroči težave pri nadaljnji vzgoji, saj je rastlina bolj dovzetna za bolezni. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali položno v lonec, saj ima paradižnik to zmožnost, da požene korenine tudi iz zakopanega stebla. Ob sajenju zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom Bio Plantella Vita, za boljšo ukoreninjenost in zmanjšanje šoka ob presajanju.

Izbiramo odporne sorte, ki so večinoma hibridi in češnjevi paradižniki, predvsem sejančki (tisti, ki so se sami zasejali). Odpornost proti boleznim pomeni le zmanjšano možnost za okužbo, ne imunosti na bolezen. Najmanj odporne so sorte z velikimi plodovi, kot je priljubljeno volovsko srce.

Cepljen paradižnik pomeni le določeno (želeno) sorto cepljeno na podlago paradižnika z močnim koreninskim sistemom. Ti paradižniki imajo močno rast in veliko plodov.

2. Lonec in zemlja

Pri loncih je zelo pomembna velikost. Izberemo lonec premera vsaj 30 cm. Večji kot je lonec, boljše je, ker ima rastlina več prostora za razrast korenin in lonec zadrži več vlage in hranil. Lonci naj bodo svetlejše barve, ker temnejši akumulirajo več toplote.

Zemlja je zelo pomembna, ker je odgovorna za zadrževanje vode in hranil v območju korenin. Bio Plantella Zemlja za paradižnike odlično zadržuje vodo, saj vsebuje črno huminsko šoto in belo šoto ter ima dodano bioaktivno glino in perlit. Na glino in perlit se vežeta voda in hranila.

Pred sajenjem na dnu lonca naredimo drenažo iz glinopora ali kamenja. Na to položimo kopreno ali filc, da se zemlja ne meša s kamenjem.

Na prosto paradižnik sadimo okoli 15. maja, ko se končajo vse spomladanske pozebe. Jutranja temperatura naj bo okoli 10 °C, čez dan pa 20 °C.

  • Bio Plantella zemlja za paradižnike in visoke grede
    Bio Plantella zemlja za paradižnike in visoke grede
3. Gnojenje in dognojevanje
  • Bio Plantella Organska gnojila za paradižnike
    Bio Plantella Organska gnojila za paradižnike

Pred sajenjem v zemljo v več plasteh potresemo organsko gnojilo v granulah Bio Plantella Nutrivit za paradižnike, ki ima sestavo posebej prilagojeno paradižniku in ostalim plodovkam s poudarkom na kaliju (K). Dognojevanje je zelo pomembno, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni.

Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike iz morskih alg. Morske alge so zelo hranilne in vsebujejo veliko kalija, ki zagotavlja čvrstost rastlin in omogoči dober in kakovosten pridelek. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Zalivamo primerno glede na zunanjo temperaturo.

V poletnih mesecih bo potrebno paradižnik zaliti vsak dan. Na vetrovnih območjih je to še bolj pomembno, saj lahko veter prevrne izsušene lonce in poškoduje rastline. Tudi okoli rastlin v loncih je dobro položiti zastirko, saj tako zmanjšamo izhlapevanje vode.

4. Gojenje

Paradižnik potrebuje veliko sonca, zato mu namenimo zelo sončno lego, da je osvetljen čez večji del dneva. Lonce postavimo v smeri vetra, ker je pomembno, da se rastline po dežju čim hitreje osušijo, saj tako zmanjšamo pojav bolezni. Lonce postavimo pod balkon ali zgradimo streho – zavetje okoli loncev. S tem zaščitimo rastline pred dežjem in zmanjšamo pojav bolezni.

Zalistniki izraščajo iz pazduh listov na rastlini. Redno jih odstranjujemo. Ko se začnejo razvijati plodovi v velikosti oreha, odstranimo spodnje liste, saj so ti svojo funkcijo opravili. Na nižjih listih se hitreje pojavi bolezen, ki okuži celotno rastlino, zato jih redno odstranjujemo. Ko je paradižnik v polni rasti, lahko odstranimo tudi liste po rastlini in tako zagotovimo boljše osončenje, kar vodi v več plodov.

V dovolj veliko posodo okoli paradižnika posadimo baziliko, ki mu izboljšuje okus in čebulo ali česen, ki odganja bolezni. Dodamo lahko tudi katero od koristnih cvetlic: žametnica, ognjič, kapucinke.

  • Odstranjevanje zalistnikov
    Odstranjevanje zalistnikov
5. Bolezni

Na paradižnikih se lahko pojavi vrsta bolezni, ki so lahko fiziološke ali posledica patogenov. Med fiziološke bolezni spada gniloba muhe na plodu paradižnika. Gre za pomanjkanje kalcija, ki se pogosto pokaže pri gojenju v loncih. To enostavno rešimo z rednim škropljenjem s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Prvič škropimo po cvetenju, drugič, ko so plodovi velikosti oreha (ali prej, odvisno od sorte) in tretjič, ko se začnejo barvati. Če poenostavimo, škropimo enkrat na 10 dni po začetku cvetenja.

Patogene bolezni so posledica napada bakterij ali gliv, ki lahko povzročijo propad rastline. Pogosta bolezen je paradižnikova plesen, vsekakor pa tudi: pepelovke, rje, pegavost in različne plesni. Za naravno zaščito uporabimo sredstvo Bio Plantella Vital za paradižnike iz njivske preslice. Vsebuje silicij, ki se vgrajuje v celično steno rastlin in jo tako okrepi ter odebeli, s čimer prepreči vstop bolezni v rastlino. Da jo okrepimo, jo škropimo redno enkrat na teden, ko postavimo rastline na prosto. Obvezno škropimo po vsakem dežju, saj sredstvo vsebuje žveplene spojine, ki uničijo bolezen kontaktno.
  • Krompirjeva plesen na paradižniku
    Krompirjeva plesen na paradižniku
  • Gniloba muhe paradižnika zaradi pomanjkanja kalcija
    Gniloba muhe paradižnika zaradi pomanjkanja kalcija

Vanes Husić, univ.dipl.ing.agr.