Ko izbiramo prostor za svoj vrt, imejmo v mislih, da so vrtnine velike ljubiteljice sonca in bodo dobro rasle le, če jim ga zagotovimo dovolj. Če imamo vrt pred hišo, ga uredimo čim bližje kuhinji, da bomo v vsakem vremenu lahko skočili po nekaj sveže zelenjave.
Za vrt torej izberemo najbolj sončno lego na naši parceli. Sonce jim namreč pomaga »ustvarjati« vitamine in minerale. Tistim, ki potrebujejo senco, jo bomo poletni vročini naredili sami. Po možnosti naj bodo vrstice na gredi obrnjene v smeri vzhod – zahod. Tako bodo vse rastline enakomerno osončene, tudi pozimi.
V bližini vrta naj ne bo višjih dreves, tudi živa meja naj bo čim bolj odmaknjena od vrta, tako bomo imeli manj težav s polži. Če je lega zelo vetrovna, ali pa je naš vrt blizu ceste, si vseeno omislimo gosto živo mejo, najbolje iz avtohtonih rastlin, prostor za vrt pa nekoliko odmaknemo stran. Tudi na rob gozda vrta ne postavimo, sicer se bo na njem posladkala divjad.
Delo si bomo pogosto olajšali, če si v vrt napeljemo vodo. Izberemo pa varčen namakalni sistem.
Sadni in zelenjavni vrt skupaj
Če imamo dovolj prostora, si sadni del vrta uredimo daleč od zelenjavnega. S tem se izognemo zanašanju škropiv in senčenju. Kadar to ni mogoče, pa prostor okoli sadnega drevja smiselno izkoristimo tudi za pridelavo vrtnin.
Odlična soseda sadnemu drevju na vrtu sta česen in čebula, saj odganjata miši in voluharje od korenin dreves. Tudi solata in radič lepo uspevata v senci mladih dreves. Motovilec in špinača pa preganjata mravlje, ki zanašajo uši na sadno drevje.
Ob malinah priporočamo sajenje fižola in graha, saj jih oskrbujeta z dušikom. Rastline po obiranju porežemo in pustimo kot organsko zastirko ob malinah. Vendar pa fižola ne sadimo vsako leto, saj sam sebe ne prenaša dobro.
Še najbolj pa se skupaj s sadnim drevjem obnese sajenje zelišč.