Sestavine so: korenje, peteršilj, por, čebula, česen,pastinak, rdeča in zelena paprika, zelena z gomoljem, luštrek in še kaj poljubno. Vse narežemo na tenke kolobarje, rezinice, da nastane čips, saj se tako hitreje posuši. 

Ker se suši neenakomerno, je priporočljivo sušiti posamezne vrtnine in šele po sušenju zmešamo sestavine med seboj.

Priporočam sušenje češnjevcev ali hruškic (drobni paradižniki), ki jih razpolovimo, izločimo seme in sok (to porabimo nato za paradižnikovo juhico, ki je prava antioksidantna bomba) in polovice zložimo s skledico navzgor na pladnje. 

Med sušenjem preverjamo suhost, saj se različno sušijo, vsekakor pa spodnji pladnji hitreje od zgornjih. 

Sušimo lahko posebej liste in posebej stebla. Nato pa uporabimo za čaj kar v taki obliki, malo zmečkamo ali pa kar zmeljemo v prah ter dodajamo hrani tik pred konzumiranjem. 

Taka zelenjava ima res veliko klorofila, vse vitamine kot sveže vrtnine in tudi minerale, da ne govorimo o praktičnosti pri logistiki in skladiščenju. 

To so lahko: blitva, špinača, zelje, ohrovt, radič in še kaj.

Na začetku procesa sušenja vsa živila pospešeno oddajajo vlago, zato lahko začetno temperaturo sušenja nastavimo nekoliko višje. V prvih urah sušenja bo namreč dejanska tem­peratura živil od 6 do 8 °C nižja od nastavljene temperature sušenja. 

• Sadje, zelenjavo in sadne priboljške sušimo na temperaturi med 55 in 60 °C. Sušenje na tej temperaturi ne traja predolgo, obenem pa poskrbimo za minimalno izgubo na toploto občutljivih vitaminov A in C.

• Začimbe in zelišča za kuhanje in za čaje sušimo pri nižjih temperaturah, zaradi aromatičnih olj uporabimo temperature med 30 in 40 °C.