Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi pogosteje v naši prehrani. Prav s setvijo nizkega fižola lahko dosežemo oba cilja.

Številni nizek fižol zavračajo zaradi prepričanja, da je za stročje dober le visok fižol, a je to daleč od resnice. Nizek fižol se od visokega bistveno razlikuje le po višini in po zgodnosti. Hitro zacveti, večinoma po kakih 50 dneh, nekatere sorte celo prej. Cvetenje visokega fižola pa nastopi šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj.

Sejemo lahko, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 °C, torej proti koncu aprila. Zelo priporočljivo je, da pred setvijo zrna namočimo čez noč bodisi v toplo vodo ali še bolje v žajbljev ali kamilični čaj, ki naj bo ohlajen na 30 ^oC. Ker seme vsrka najmanj toliko vode, kolikor je samo debelo, naj bodo posode najmanj dvakrat večje in vode naj bo vsaj dvakrat toliko, kot je semena. Z namakanjem deloma odstranimo tudi morebitne glivice in druge škodljive bolezni, ki se prenašajo s semenom.

Najpomembnejši pogoj vseh metuljnic je dobro pripravljena, rahla zemlja. Na koreninah metuljnic se namreč naselijo posebne bakterije, ki so sposobne dušik, ki ga je v zraku 80 %, predelati v obliko, ki je rastlinam dostopna. Pogoj za to pa je prst, v kateri te bakterije najdejo dovolj zraka, rahla zemlja, da se v njej razvije čim več korenin fižola, in seveda brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, pa tudi hlevskega gnoja.Uporabimo pa lahko slabo pest organskega gnojila v obliki pelet Plantella Organik na kvadratni meter površine tal.

Če rastline fižola porumenijo, tla takoj prerahljamo oziroma prekopljemo. To je običajno dovolj in dognojevanja ne potrebuje. Dognojevanje z mineralnim, umetnim dušikom uničuje bakterije na koreninah rastlin, zato tega načina ne prakticiramo v domačem vrtu. Rumenenje listov je pogosto tudi posledica pomanjkanja magnezija, ki ga dodajamo preko listov s pomočjo Plantella tekočega magnezija.

Uši redno pobiramo z roko, ali pa rastline odpravimo z bio pripravkom na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Flora Kenyatox Verde. Pomagal pa nam bo tudi mešan posevek s šetrajko.

Po spravilu rastlin ne pulimo, ampak jih porežemo. Če trgamo mlade stroke, zelene rastline razrežemo. To najhitreje naredimo kar z vrtno kosilnico. Razrezano maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic. Korenine skupaj z bakterijami pa naj ostanejo v zemlji, tako bodo bakterije še nekaj časa »pridelovale« dušik.

Nizek stročji fižol lahko sadimo še enkrat v drugi polovici avgusta, vse do prvega septembra. Na to setev vrtičkarji pogosto pozabijo. V rastlinjakih pa uspeva posajen samo zgodaj spomladi (od začetka do sredine aprila), saj je v vročini oploditev slaba ali pa je sploh ni, odmetava pa tudi že oplojene stroke. Nizek stročji fižol ne potrebuje svojih gredic, gojimo ga lahko tudi v kombinaciji s krompirjem, kapusnicami, bučnicami in rdečo peso.