Nekateri prav nič ne pogrešajo mraza, a nizke temperature zraka in tal so še kako pomembne za mnoge rastline, ki nam kasneje spomladi in poleti prinašajo obilne plodove. Sadno drevje na primer potrebuje obdobje s temperaturami zraka krepko pod ničlo, da lahko spomladi zacveti. Pri nekaterih sortah je dovolj že nekaj dni, druge spet potrebujejo tudi nekaj tednov. Tudi pri ozimnih žitih je tako. Zato je mraz koristen. Ne prizanaša tudi nekaterim škodljivcem, kar nam tudi prinaša koristi, saj se ti spomladi ne namnožijo preveč in nam zato povzroče bistveno manj škode, kot v pretoplih zimah. V preteklosti smo imeli na primer v Ljubljani 90 dni na leto, ko je bila temperatura zraka ponoči pod ničlo, zdaj pa je to obdobje že za teden krajše.

Snežni rekordi iz prejšnjega stoletja ostajajo spomin na mrzle zime iz preteklosti. V Ljubljani na primer je bila najvišja snežna odeja izmerjena sredi februarja 1952, ko je dosegla skoraj meter in pol. Tudi januarja 1987 je prestolnica zabeležila skoraj 90 cm snega. V Murski Soboti je sicer bilo največ snega leta 1986 in to kar 61 centimetrov. Za malo starejše bo nepozabna ostala tudi zima 1962/63, ko je sneg ležal v nižinskih predelih Slovenije kar 120 dni. To pomeni skoraj štiri mesece skupaj. Blejsko jezero je takrat pokril tudi več kot meter debel ledeni pokrov. Izjemno je bilo tudi leto 1969, ko je sneg v osrednji Sloveniji zapadel še 20. maja, leta 1974 pa je v Kranjski Gori snežilo celo sredi junija.