Navadni bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je žuželka, ki jo pogosto najdemo v vrtovih in v zadnjih letih tudi na njivah, zlasti pa se rad zadržuje v bolj vlažnih tleh, bogatih s humusom. Škodo povzroča z objedanjem korenin, korenov in gomoljev številnih rastlin, prehranjuje pa se tudi s hrano živalskega izvora. Bramor pogosto koplje rove tik pod površjem tal in se pri tem pogosto giblje vzdolž vrst, kjer rastejo gojene rastline, saj so tam tla navadno zrahljana. S kopanjem rovov v tleh bramor dodatno rahlja in zrači tla. 

Površinski rovi in rastline s pregriženim koreninskim vratom (nekaj rastlin v vrsti) so opozorilni znak, da je na delu bramor in napadene rastline se pogosto prevrnejo ali padejo kot pokošene. Včasih pa se hrani tudi s črvi in nekaterimi žuželkami ter nam na takšen način tudi pomaga.

Bramorja na preprost način zatiramo tako, da jeseni na vrtu izkopljemo veliko jamo in jo napolnimo s svežim hlevskim gnojem. Jamo označimo, da jo bomo spomladi našli. Pozimi bo v jami toplo, zato se bo večina bramorjev skrila tja. Spomladi jamo preprosto izpraznimo in vsebino zažgimo. 

Pokalice iz rodu Agriotes so večinoma aktivne ponoči ali v večernih urah. Potrebujejo visoko relativno vlažnost zraka. V primeru, da je temperatura visoka in vlažnost nizka, se skrivajo.

Strune se hranijo intenzivneje spomladi in jeseni. Izlegle ličinke (strune) so brezbarvne in se najprej prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. V prvem letu razvoja ostanejo ličinke skupaj in dosežejo dolžino  5 - 6 mm ter se 2 - 5 krat levijo. Skupno  do 15-krat. Odrasle strune dosežejo do 35 mm. Telo ličink poznejših razvojnih stopenj porumeni in postane čvrsto. 

Hrošči niso  škodljivi, saj se hranijo s cvetnim prahom in listi rastlin. Izlegle ličinke se hranijo z organsko snovjo v tleh. Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj, zavrtajo pa se tudi v gomolje krompirja, korene korenja in repe, objedajo tudi kalčke.