Jesenska skrb za sadno drevje
8. 11. 2016
Po koncu cele sezone poberemo plodove, zadnji pridejo na vrsto kakiji, kiviji in nekatere sorte jabolk. Po obiranju tudi pri drevesih nastopi faza mirovanja, ko končajo vegetacijo in odvržejo liste. Naša skrb za drevje pa se tu ne konča. Ostalo nam je še nekaj pomembnih opravil, ki bodo imela velik vpliv na vsebnost hranil v tleh, pojav bolezni in škodljivcev ter kondicijo samih rastlin v prihodnji sezoni.
Gnojenje in humus
Humus pomeni rodovitno zemljo, ki pa zahteva redno vzdrževanje. Pri procesih humifikacije, tvorjenju humusa, sodelujejo mikroorganizmi in organska snov. Jeseni je idealen čas za dodajanje organske snovi, kar najbolj enostavno storimo z gnojenjem z organskim gnojilom
Plantella Organik K, saj vsebuje kar 67 % organske snovi.
Po obodu krošnje z lopato privzdignemo travno rušo in potrosimo pest gnojila. Tako manj gnojila porabi trata in več ostane za drevo. Najbolje je to storiti pred dežjem, da se gnojilo raztopi v talni raztopini.
Pomembno je tudi dodajanje glavnih hranil, kot sta fosfor (P) in kalij (K), saj sta počasi topni hranili, ki potrebujeta veliko časa, da dosežeta korenine. Če smo čez leto skrbeli za organsko snov z organskim gnojenjem, pa sedaj lahko pognojimo sadno drevje s
Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje veliko kalija, fosfor in dodatek bora ter magnezija.
Škodljivci
Pričakujemo, da v krošnji brez listja ni škodljivcev, saj nimajo kaj jesti. Vendar pa je v tem času najbolj aktiven škodljivec zimski pedic, ki v hladnem delu leta leže jajčeca po celem drevesu. Ustavimo ga tako, da deblo oblepimo z
Bio Plantella Lepljivim trakom.
Mnogo pa je tudi škodljivcev, ki se iz krošnje umikajo pred mrazom na prezimovanje v tla. Tudi te ujamemo na lepljive trakove. Predvsem pri večjih drevesih z debelejšimi vejami lepljivi trak nalepimo tudi po debelejših vejah. Presenetljivo, kako hitro se napolni s škodljivci.
Velik problem predstavljajo tudi divjad in zajci, če je vrt v bližini gozda. Žičnata ali lesena ograda prepreči zajcem, da bi obgrizli deblo. Po vejah, predvsem po konicah, kjer so mladi poganjki, pa namažemo sredstvo za odganjanje divjadi, ki ga dobimo pri lovcih.
Bolezni
Tekom leta se na sadnem drevju pojavi mnogo različnih bolezni, ki slabijo razvoj in zdravje rastline. Seveda jih ob pojavu redno in sproti škropimo s fitofarmacevtskimi sredstvi (ffs).
Ob koncu vegetacije bolezni ostanejo na listju, plodovih (mumije) ter celotnem deblu in vejah, kjer prezimujejo v špranjah lubja. Obvezno moramo jeseni odstraniti vse plodove z dreves, predvsem mumije, ki so posušene in zgrbančene kolonije bolezni. Sproti grabimo vse listje in če je okuženo, ga sežgemo, nikoli ne odlagamo na kompost.
Najbolj učinkovito proti boleznim je škropljenje dreves z bakrovim sredstvom
Bio Plantella Cuprovin, s katerim prvič škropimo, ko odpade okoli 30 % listja in drugič, ko je že vse na tleh. Pazimo, da je temperatura nad 5 °C, rastline pa suhe, dan brez močnega sonca in brezvetrje. S sredstvom dobro omočimo celotno rastlino in tako kontaktno uničimo vse bolezni.
Proti zmrzali
Predvsem pri mladih rastlinah spomladi opazimo močno razpokano lubje na deblu in vejah. Pogosto se zgodi tudi pri že starem drevju. To se zgodi, ko močno zimsko sonce prebudi pretok sokov pri nizkih temperaturah. To preprečimo z beležem
Bio Plantella Protekt, s katerim prebelimo deblo do prvih vej. Pri večji drevesih prebelimo tudi močnejše veje. Sredstvo odbija sončne žarke in prepreči, da bi se deblo »segrelo« in popokalo. Ravno tako belež prepreči rast lišajem in mahu. Pri mladih drevesih je dobro poskrbeti za zaščito v obliki smrekovih vej, ki izolirajo zemljo nad vejami. Uporabimo tudi koruznico, ki zaščiti nadzemni del rastline.
Vanes Husić