Gojenje radiča in cikorije

28. 9. 2016

Radič je verjetno med solatnicami še najmanj priljubljen, ker mnoge moti njegova posebna grenkoba. Ravno pozimi je posebej zaželen zaradi mineralov in vitaminov in še posebno antioksidanta intibin, ki pomaga pri prebavi maščob, pospešuje odvajanje za naše telo škodljivih spojin, vsega tega pa se pozimi v telesu nabere največ. Podobno kot radič je cikorija bogata z vlakninami, a zaradi večje vsebnosti inulina uspešno znižuje nivo sladkorja v krvi.

Zakaj jesti radič

Radič vsebuje obilje mineralov: fosfor, železo, kalij, kalcij, provitamin A, vitamin C.

Med zelo cenjenimi in pomembnimi hranilno-fiziološkimi sestavinami je grenčična snov intibin, ki se nahaja v belih rebrih listov in daje radiču njegov močan trpko-grenek okus.

Radič spodbuja prebavo in delovanje jeter ter je odlično spomladansko krepčilo.

Čas setve

Poznamo prezimne in letne sorte radiča. Vsem pa je skupno to, da jih ne smemo sejati prezgodaj. Radič je rastlina kratkega dne, v dolgem dnevu rad zacveti.

Idealen čas za setev je junija, pa vse do predzadnjega tedna julija. Kasneje pa je lahko že prepozno, oziroma moramo izbrati samo zgodnejše tipe sort.

V nobenem primeru gredice ne pognojimo ponovno, najbolje je, če je bil obilno gnojen prejšnji posevek. Gredo samo prekopljemo, saj moramo zagotoviti rahlo zemljo tudi v globino. Poravnamo in posejemo ali presadimo sadike.

Sejemo v vrste, ki so med seboj oddaljene 30 – 40 cm. Zelo priporočljivo je, da setev zasenčimo, saj lahko pripekajoče sonce mlade, vznikle rastline požge. Senčimo s: tkanino, juto, mrežo, agro kopreno, dvignjeno od tal 30 – 40 cm.

Nikakor ne pokrivamo plosko, ne delamo tunelov, ampak pustimo, da zrak pod tkanino kroži. Seveda ni odveč opozorilo, da moramo poskrbeti za ustrezno vlago – zalivanje.

Sorte radičev

Med letnimi sortami sta najbolj poznani prav gotovo Palla rosa in Pan di Zucchero ali sladkorni radič, kot mu radi rečemo. Ta sorta ima pretežno zelene liste, šele glava se obarva rdeče. V tem tipu je v Sloveniji na razpolago še seme sorte Averto. Njegova prednost je odpornost na nizke temperature, saj pogosto na prostem tudi prezimi.

Direktno setev na stalno mesto svetujemo samo prezimne sorte radiča, saj morajo rasti dokaj na gosto (10 cm), da bodo koreni dolgi, močni in čim manj razvejani. Za siljenje niso primerne prav vse sorte, silimo predvsem sorti Verona in Treviški.

Pisanolistni sorti, ki naredita jeseni ali pozimi okrogle, trdne glavice sta Palla Bianca in Castel Franco. Njuna skupna značilnost je, da prenašata nizke temperature še bolje, kakor njihove rdeče sorodnice.

Prezimne sorte radiča, tudi Tržaški solatnik, na vrtu brez težav prezimijo, lepe glavice ali rozete pa režemo zelo zgodaj spomladi. Pridelovanje na gredici je enako, kakor pri pridelovanju korenov za siljenje, le da korenov ne izkopljemo, tudi s slamo jih ni potrebno pokriti. Dobro pa je, da jih ogrnemo z zemljo.

Zelo priljubljen je glavnati radič, ki ga vzgajamo iz sadik - lahko je rdeč ali zeleni štrucar. Najprej v jeseni porežemo in porabimo »štrucarje«, saj ti najprej pomrznejo. Rdeči glavnati radič ostane običajno vse do novega leta, tisti s pegastimi, zelenimi, okroglimi glavami pa še dalj.

Kjer je voluhar, radiča ne sejte

Če imate na vrtu težave z voluharjem, potem se morate radiču odreči. Posebej priljubljen zanj je glavnati, letni radič, a ko zmanjka tega, se loti tudi prezimnih sort.

Cikorija je podobna regratu

Optimalna temperatura za rast in razvoj cikorije je 15 - 20 °C. Minimalna temperatura, ki je potrebna za rast je 8 °C. Cikorija podobno kot radič uspeva praktično v vseh tipih tal, v peščenih tleh in tudi nekoliko težjih tleh.

Zelo pomembno je, da jo na težjih tleh pridelujemo na dvignjenih gredicah, ker le tako zagotovimo dobro odcednost tal in dobro prezračenost težkih tal. Dobro uspeva pri pH vrednostih 5 - 6,8. Sicer pa je pridelava veliko lažja v primeru, ko imamo bolj peščena tla.

Cikorijo sadimo na isto mesto šele po treh letih. Sadike so pripravljene za sajenje na stalno mesto, ko razvijejo 4 do 6 pravih listov. Med vegetacijo je izredno pomembno vsaj 2 x okopavanje in dognojevanje z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Sadike posadimo na medvrstne razdalje 40 x 35 cm.

V jesensko-zimski pridelavi cikorijo pobiramo, ko formira polne visoke rozete. Zelo uspešna je lahko pridelava v plastenjakih, ko zaključimo s pobiranjem plodovk.

Zelo pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi oblikovanja rozet, predvsem zato, da dosegamo kakovostne pridelke in boljše skladiščenje cikorije.

Priprava cikorije

Najbolj pogosto jo pripravljamo tako, da jo operemo pod tekočo vodo, nato jo narežemo na manjše kose in jo soparimo. Pripravimo jo lahko na solati z oljčnim oljem, lahko ji še dodamo kuhan krompir ali trdo kuhana jajca za izboljšanje okusa.

Mira Arh

Nazaj na seznam