Zanj je značilno, da je odporen na nižje temperature in kljub temu daje dobre pridelke, ne potrebuje bogatih tal s hranilnimi snovmi, tako je primeren za degradirana območja. Najbolj pomembno pri tej rastlini je, da se ne razmnožuje s semeni in tako ni nevarnosti, da bi postal invaziven za okolje. Najbolj pogost način razmnoževanja je s podzemnimi gomolji. Obstajajo pa tudi že v rastlinjakih vzgojene sadike pod posebnimi pogoji.
V tujini ga gojijo predvsem kot energent v obliki biomase. Gojenje in predelava sta v Evropi precej dobro razvita, medtem ko se v Sloveniji šele razvija.
Kmetje uporabljajo miskant kot nastilj h konjem, perutnini in pujsom. Prednost miskanta je vpojnost, veliko večja kot pri žagovini. Stelja, pomešana z gnojem, se lahko odloži na travnikih in njivah brez bojazni, da bi takšen gnoj povečeval zakisanost tal, kar je značilno za žagovino.