Najbolje in najbolj enostavno je začeti s sadikami in ne s semenom, saj se potem moramo ukvarjati s kalitvijo, kakovostjo semena, težko jih kombiniramo s sadikami, saj jim druga zelišča vzamejo vse sonce, zato poenostavimo in posadimo sadike. Ker jih bomo redno uporabljali v kulinariki, jih bomo sproti rezali in se tako ne bodo preveč razrasla.
Ko sadimo v lonec, je dobro kombinirati trajnice in enoletnice. Tako nam bodo žajbelj, rožmarin (prezimna sorta), sivka, meta, majaron, melisa, drobnjak, origano, timijan, ostali še za drugo leto ali pa če bomo premaknili lonce na hladnejše mesto v stanovanju celo v jesen in del zime. Baziliko, koper, peteršilj bomo vsako leto sadili znova, saj na odprtem in v loncu ne preživijo. Peteršilj lahko preživi, a gre drugo leto hitro v cvet. Moramo se zavedati, da bo v vsakem primeru potrebno lonec dobro zaščititi ali umakniti na svetel in hladen del stanovanja, kot je garaža, saj so korenine v loncih bolj izpostavljene mrazu, ki jih poškoduje in prihodnje leto rastline ne odženejo. Lahko pa lonce v jesenskem času zakopljemo v vrt.
Vsa mediteranska in kraška zelišča potrebujejo veliko sonca, ker tako pride do višje koncentracije eteričnih olj, ki dajejo okus in vonj. V polsenčnih legah lahko vzgojimo peteršilj, drobnjak, meto in meliso.