Hitro rastoča zelenjava za poletje
29. 6. 2016
Poletje nikakor ni letni čas, ko bi vrt smel biti prazen. Zgodnje spomladanske zelenjadnice so pospravljene, na vrsto pridejo primerne zelenjadnice za poletje. V pridelavo vključimo zelenjadnice, ki poleti še posebej hitro dajejo pridelke, imajo kratko rastno dobo, jih lahko kombiniramo in sejemo ali sadimo v mešanih posevkih.
Rastline rabijo hranila
Da bi vse poleti gojene vrste zelenjave lepo, hitro in dobro rasle, jim pri tem lahko pomagamo tudi s primernimi tehnološkimi ukrepi. Mednje vsekakor sodi uporaba sredstev za pospeševanje rasti in gnojila. Priporočamo, da vzgajate sadike v substratu Bio Planetlla Start in jih ob primernem času potem pozno spomladi pravočasno presajamo na stalno mesto, s ciljem spravila in hitre poletne rasti.
Ob predpostavki, da smo v tla že z osnovnim gnojenjem zadelali vrsti zelenjave ustrezno količino hranil iz gnojila Bio PLantella Nutrivit Univerzal ali s pomočjo organskega gnojila Plantella Organik. Po presajanju na stalno mesto sadike takoj zalijmo s pripravkom Bio Plantella Vita, ki bo omogočil prehranjevanje sadik in bo kot naravni vitaminski kompleks povečeval odpornost na zunanje stresne razmere (npr. vročina in sončna pripeka).
Ne pozabimo na redno, enakomerno in vrsti zelenjave primerno oskrbo z vodo, ki jo dodajajte preko namakalnega sistema, poleti v nočnih urah izjemoma s pršenjem ali rosenjem preko listov. Seveda bo za uspeh pridelave v nadaljevanju obravnavanih hitro rastočih vrst zelenjave dobro tla zastirati z naravnimi ali umetnimi zastirkami ter tudi senčiti rastline, npr s kopreno ali tudi z mrežo.
Dragoceni križnici za zdravje
Vsekakor je kolerabica iz družine križnic ena zanimivejših, hitro rastočih vrst
zelenjave. Zato priporočamo vzgojo
sadik, seme hitro kali in že kakšen spomladanski mesec izkoristimo za vzgojo
sadik kolerabice za pridelavo v poletju. Sadimo jo v vrste, razdalja med
sadikami od 15 do 25 cm, gostejši sklop bo vzrok za manjše, redkejši sklop za
večje kolerabice. Sajenje sadik kolerabic lahko opravimo tudi v mešanih zasnovah,
kjer npr. med različne poletne sorte solat, posajene sadike kolerabice
zapolnijo in izkoristijo vmesni prostor za oblikovanje sveže odebeljenih
kolerabic. Direktna setev kolerabice na gredice v poletnem terminu ni tako
uspešna in je ne priporočam.
Redkvica s sočnimi, na zunaj
rdeče vijolično obarvanimi in odebeljenimi »koreni«, ki nas osvežijo z belim in
pekočim mesom redkvice, so izredno hitro rastoč pozno poletni posevek.
Ali ste vedeli, da je redkvica značilen predstavnik rastlin
kratkega dneva, ki jim dolgi in vroči poletni dnevi ne ugajajo? Zato poleti redkvico pridelujemo, ko se dan spet krajša – od konca
julija in avgusta.
Solatnice in mlada čebula
Brez solatnic poleti nikakor ne
gre. Mladi listi, na gosto, v vrste ali povprek posejane solate, nas hitro obogatijo s pridelkom listov, ki jih lahko režemo
kar lepo po vrsti ali izrezujemo najprej večje, cele rastline, kasneje pa
solate, ki ostanejo in oblikujejo večje rozete ali celo glave, porabimo kot
glavnato solato. V ta namen za poletje priporočam uporabiti sorte, primerne za
vroče poletne dni, ki ne bodo prehitro uhajale v cvet (sorta Pariška).
Za hitro zgodnje spravilo si lahko
tudi za poletje omislimo mlado čebulo.
Izhodišče je predhodno vzgojena sadika, lahko v gojitveni plošči posamič ali v
večjem lončku, kjer posejemo več semen na povprek, ki potem po presaditvi
rastejo šopasto, kar izkoristimo za zgodnje spravilo mladih rastlin, ki še niso
odebelile čebul. V ta namen je najbolje, če uporabimo bele sorte čebule, npr
srebrnjak. Sicer pa so uporabne tudi ostale sorte čebule, bodisi z bolj
rumenimi ali rdečimi luskolisti (zunanji listi čebule). Kot mlado čebulo pa
lahko uporabimo tudi sredinsko rastlino šalotke, ki jo je tako ali tako
priporočljivo izpuliti in tako omogočiti odebelitev ostalih v šopu rastočih šalotk,
ki jih ob koncu poletja spravimo za zimo.
Poletje je čas intenzivne rasti in razvoja zelenjadnic. Če skrbno, kontinuirano sadimo sadike in sejemo semena, namakamo, prekrivamo, senčimo rastline, pridelujemo v rastlinjaku, lahko uživamo v svežih in lastnih vrtnih pridelkih.
Igor Škerbot, univ.dipl.inž.agr., KGZS - Zavod CE