Fižol - visok

Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Skupine naj bodo narazen 1 meter.

Gredo, kjer bo rasel visok fižol, skromno pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. V rastni dobi pa ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna.

Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija pri fižolu. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella magnezijevo listno gnojilo. Nikakor pa ne dognojujemo z mineralnim dušikom.

Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja. Namakamo do globine 20 cm, vendar ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Za krepitev rastlin v suši zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita.

Fižol lahko tudi zastiramo z organsko zastirko, le na začetku ne hitimo, da se izognemo težavam s polži. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom Bio Plantella Gel proti polžem.

Fižolove stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna.

Zrnje fižola pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.

Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni sladkor in tlak.