Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Nizek fižol ne potrebuje opore.
Kdaj in kako sejemo nizek fižol?
Nizek fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta., zrnatega pa do začetka avgusta.
Ker setev nizkega fižola v prehladno zemljo pomeni slab vznik rastlin, pogosto pa tudi oslebljene in bolne rastline, se prepričamo, da ima zemlja vsaj 8 oC. Če se nam mudi, si lahko na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in le te ob pravi temperaturi presadimo na prosto.
Za razliko od visokega fižola ga ne sejemo v kupčke, pač pa v vrste, pri čemer pazimo na primerne razdalje, ki se od sorte do sorte nekoliko razlikujejo. V vrsti na 10 cm posejemo 1 do 2 zrni.
Nizek stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt ali cvetačo. Tudi med krompir ga sadimo takrat, ko ga zadnjič ogrnemo.
Pravilno gnojenje in dognojevanje nizkega fižola
Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom
Plantella Organik. Če so tla v vrtu dobro založena, pa posebnega gnojenje ne potrebuje.
V času rastne dobe priporočamo redno zalivanje s pripravkom iz alg
Bio Plantella Vrt, posebej če je pomlad mrzla.
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, potem rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella magnezijevo listno gnojilo.
-
100% organsko gnojilo za temeljno gnojenje
-
Bio Plantella Vrt iz morskih alg za dognojevanje
Zalivanje je posebej pomembno v času cvetenja
Fižol namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, Pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov.
Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Posebej pozorni pa moramo biti, da se med namakanji zemlja ne izsuši, ali da se zaradi namakanja zemlja ne zbije.
Pobiranje fižola
Stroke trgamo sproti, da povečamo pridelek. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti.
Shranjevanje in skladiščenje nizkega fižola
Stročji fižol blanširamo v vreli vodi do 3 minute, nato pa na hitro
ohladimo v hladni. Stroke osušimo in zamrznemo ter shranimo do 1
leta.
Tudi zrnje fižola lahko shranimo za dalj časa, a poskrbimo, da bo
povsem suho.
Najprej ga zamrznemo za nekaj dni, da uničimo
morebitna jajčeca in ličinke fižolarja. Nato ga osušimo in preverimo
suhost tako, da ga kako pest neprodušno zapremo v stekleno posodo. Če se
tudi po 24 urah ne pojavi kondens, je zrnje suho. Sicer ga je potrebno
dosušiti.
Povsem suho zrnje shranimo v suhem in hladnem
prostoru. Vreče morajo prepuščati vlago, zato uporabimo papirnate ali iz
blaga. Plastični materiali niso priporočljivi.
Zdravilni učinki nizkega fižola
Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni tlak in sladkor.
Koristni napotki za nego rastline
Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih za:
plod
Priporočeno število sadik na osebo:
15
Sadilna razdalja:
7,0 cm v vrsti, 40,0 cm med vrstama
Temperatura za sajenje:
minimalna temperatura: 8 °C, optimalna temperatura: 18 °C
Čas sajenja in pobiranja:
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Zalivanje:
zmerno 2x / teden
Dobri sosedje:
Blitva,
Brokoli,
Brstični ohrovt,
Ohrovt,
Zelje,
Bučke,
Cvetača,
Črna redkev,
Endivija,
Kitajsko zelje,
Kolerabica,
Solata,
Paradižnik,
Kumare,
Zelena,
Rdeča pesa,
Krompir,
Jajčevec,
Lubenice,
Melone,
Motovilec,
Radič,
Koruza,
Špinača,
Špargelj,
Redkvica,
Rukola,
Črni koren
Koristne rastline v vrsti: