Uporabljamo le ognjičeve cvetove. Cele rastline se skorajda ne uporablja ali zelo redko. Ognjič cvete od začetka poletja do sredine jeseni. Oranžne ali rumene jezičaste cvetove, ki imajo značilen vonj in malce aromatičen okus, nabiramo od junija do oktobra po nekajdnevnem obdobju lepega vremena. Posušene cvetove hranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Ognjič vsebuje številne zdravilne učinkovine, ki so jih s pridom izkoriščali že stari Egipčani, v ljudski medicini pa se veliko uporablja še danes.
Eterično olje ognjiča deluje proti mikrobom, ki se naselijo na sveže rane ali ustno sluznico. S tem pospeši nastanek novih, zdravih celic. Saponini preprečujejo naselitev glivic na koži, ki se pogosto pojavljajo predvsem na področju med prsti in notranji strani stegen. Zaradi triterpenskih alkoholov, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo vnetje, je uporaba ognjiča pogosta pri zdravljenju kožnih poškodb.
Kdaj in kako sadimo ognjič
Vrtni ognjič se sadi vsako leto, v kolikor se ni zasejall sam, saj je rastlina enoletnica. Sadi se od marca do zgodnjega poletja. Dobro uspeva v okenskih koritih, najbolje pa v rodovitni zemlji, vendar se hitro prilagodi tudi na malo slabšo prst.