Strune so podobne
glisticam, velikim od 0,5 do 3,5 cm. So ličinke odraslega hrošča
pokalice, ki sam v vrtu ne del škode, vendar pa se razmnožuje, zato ga
moramo odstraniti.
Požrešne ličinke največ
škode naredijo na presajenih zelenjavi, ki jo presajamo v vrt, saj zelo
rade pojedo korenine mladih rastlin, pregriznejo koreninski vrat ali se
zavrtajo v gomolje. Te zato začnejo veneti in propadati.
Pogoste
so v tleh, na katerih je bila prej gosta rastlinska odeja, bodisi na
preoranih travnikih ali v pretekli sezoni zelo zapleveljenih terenih.
Hrošči pokalic se namreč hranijo s cvetnim prahom cvetočih plevelov.
Na vrt lahko strune zanesemo tudi s starim hlevskim gnojem ali nepresejanim kompostom.
Eden od razlogov za vse večje
težave s strunami je porušeno ravnovesje in pogosto prepredanje vrta s
travnimi površinami. Strune se najraje zadržujejo v zbiti zemlji, zato
bomo že z obdelovanjem tal in rahlanjem zemlje zmanjšali njihovo
število. Rahljanje zgornje plasti zemlje namreč vpliva na izsuševanje
zemlje, v taki jajčeca in izlegle ličinke poginejo. Iz rahle zemlje jih
bodo lažje pobirale tudi ptice.
Naravne vabe za strune
Strune zelo privablja krompir, zato v zemljo zvečer položimo več na
polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo in uničimo
skupaj s strunami.
Lahko pripravimo tudi žitne vabe. V zemljo
zakopljemo manjše cvetlične lončke, v katerih se plasti netretirane
pšenice ali ječmena izmenjujejo s plastjo vermikulita, zmlete vulkanske
kamnine, ki dobro zadržuje vlago. Za zadnji sloj uporabimo prst, na vse
skupaj pa kot pokrov poveznemo cvetlični podstavek. Poleg ogljikovega
dioksida, ki obeta sočno hrano, namreč strune privlači tudi vlaga.
V vrtu zasadimo
večje število žametnic ali tagetesa. Njegove korenine namreč izločajo snov, ki je strunam strupena