Seznam pogostih težav

Bolezen se imenuje ameriška kosmuljeva plesen in se je sprva pojavila na kosmulji, kasneje pa je začela napadati tudi ribez. K nam je prišla iz Amerike, od tod tudi ime. Ker se pojavlja redno vsako leto na ribezu, jo imenujemo tudi ribezova pepelasta plesen.

Bolezen se pojavi na plodovih v času zorenja. Pri jagodah jo spoznamo po udrtih črnih pegah, pri rdečem ribezu in ameriških borovnicah pa po rožnato obarvanih sporah na plodovih.

Pri okužbi z belo listno pegavostjo se na listih pojavijo številne okrogle rjave do rdeče lise s svetlejšo sredino. Pri rdeči pegavosti pa nastajajo rjavkaste do rdečkaste lise brez svetle sredice. Pogosto se na listih pojavita obe pegavosti hkrati. Obe bolezni sta posledica okužbe z glivami.

Bolezni stebla, kot so: rak skorje, odmiranje stebel in sušenje vej povzročajo odmiranje rodnih poganjkov.

Bolhač je majhen, črn, 2-milimetrski hrošček, ki sesa liste. Ko se vrtnini približamo, odskoči. S tem ko bolhači delajo luknjice na listih, zmanjšujejo listno maso in prehrano rastlin.

Polkrožne objede listnih robov rododendrona povzroča brazdasti trsni rilčkar, ki je vrtni, predvsem pa vinogradniški škodljivec. Takšno ime je dobil, ker pogosto povzroča škodo na trti in ima podolgovat, rilčku podoben sprednji del telesa.

Glivice prezimijo na poganjkih in brstih gostiteljskih rastlin, proti koncu zime pa okužijo liste, ki so še v brstih. Ko opazimo znake breskove kodravosti na listih, so že povsem prepredeni z glivicami.

Čebulna muha je eden najnevarnejših škodljivcev na čebuli. Letati začne že v aprilu, največ škode pa naredi v pomladih, ki so bolj vlažne in deževne. Kaj hitro uniči celoten pridelek. Napadene rastline prepoznamo po uvelih in obledelih listih.

Čebuna plesen se pojavlja predvsem v hladnem in vlažnem vremenu in lahko okuži vse dele rastline. Lahko povzroči močno zmanjšanje pridelka in njegove kakovosti.

Češnjeva muha je nekoliko manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Postaja vse bolj škodljiva, saj češnje uničuje v takem obsegu, da se marsikdaj češnjevega drevesa sploh ne splača obirati. Napad muhe je zlasti močan v toplih pomladih in poletjih.

Bolezen napade predvsem tiste vrtnice, ki rastejo v neugodnih pogojih: v vlažnih tleh in v senci, kjer nimajo dovolj sonca.

Fižolar je hrošček ovalne oblike, velikosti od 3 do 4,5 mm, skoraj črne barve. Najdemo ga v shrambah in skladiščih, kjer je fižol. Tam samice odlagajo jajčeca med zrnje, belkasto-rumene ličinke z rjavo glavo in zavitim telesom pa se vanje zavrtajo in delajo votlinice. V posameznem zrnu je lahko do 20 ali 30 ličink!

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Nevarna bolezen graha, ki preprečuje rastlini oblikovati stroke, tako pridelka ni.

Na zgornji strani hruševega lista se navadno junija pokažejo značilne rdeče pege. Na istem mestu opazimo na spodnji strani rumenkaste kraste, trosišča. Iz brina se maja izraščajo zdrizasti izrastki oranžne barve, iz katerih se iztresajo trosi.

Jablanov cvetožer je škodljivec, ki se na na sadnem drevju pogosteje pojavlja predvsem v bližini gozdov. Hroščki prezimijo v gozdu pod lubjem, lišaji in mahovi.

Tripsi so majhne žuželke z ozkimi resastimi krili. Telo je svetlo do temno rjave barve. Spadajo med pomembne prenašalce virusov in so v vročih poletjih resna nadloga. Škodljivca lahko najdemo na vseh rastlinskih organih, najpogosteje na cvetovih in listih.

Vrtnice napada več vrst kaparjev, najbolj pogost pa je šipkov kapar. Pojavi se na poganjkih, kjer se hrani s sesanjem rastlinskih sokov.

Kapusov belin (Pieris brassicae) je metulj z belimi krili in s črnim robom. Na krilih opazimo preproznavne pike. Pojavlja se 2 do 3x letno. Iz jajčec se v 10 dneh razvijejo gosenice, ki se hranijo z listi vrtnin. Tako delajo škodo kake 3 do 4 tedne, nato se na rastlini zabubijo.

Kapusova hržica največ škode naredi na zelju in cvetači, ogroža pa tudi ostale kapusnice. Škodlljivka meri komaj poldrugi milimeter, ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Njena bela do rumena ličinka, ki doseže poltretji milimiter, prezimi v tleh, spomladi pa se zabubi.

Gosenice kapusove sovke so izredno velike in lahko merijo tudi skoraj 5 cm v dolžino. Najprej so zelene, nato pa potemnijo.

Koloradski hrošči so najpomembnejši škodljivci krompirja, napadajo pa tudi jajčevce. Odrasle hrošče prepoznamo po značilnih črno-rumenih črtah, ličinke pa so rdeče do oranžne s črno glavo. Škodljivec lahko na nasadu naredi veliko škodo.

Koreninske uši delajo škodo z izsesavanjem rastline, ki zastanejo v rasti ali propadejo. Pojavljajo se od aprila pa do septembra.

Krt sicer živi pod zemljo, zato ga vidimo zelo redko. A če se še tako trudi skriti, se na koncu izda sam - s krtinami. Ko namreč pod zemljo koplje rove, z glavo izrine prst na površje in naredi krtine.

Bolezen se pojavlja na kumarah, lubenicah in bučah od junija do avgusta. Pojavlja se v toplem in suhem poletju, listi se sušijo in odmirajo, pridelek je slabši.

Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znake lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, vejicah in plodovih.

Na listih se oblikujejo okrogle, precej velike pege z vzporednimi krogi. Pege se večajo in med seboj spajajo. Sčasoma se pege združijo in počrnijo.

Listne uši so lahko rumene, zelene ali črne, nekatere so krilate, druge brez kril. Iz listov in mladih vršičkov sesajo sok, zato se ti deformirajo, rastlina se slabo razvija in ob močnem napadu celo propade.

Mah je velik sovražnik trate, saj se blazinice mahu hitro širijo in odvzemajo travi vse potrebne hranilne snovi, zrak in vodo. Zato je zelo pomembno, da mah zatiramo pravočasno in sproti.

Ogrci majskega hrošča so veliki škodljivci na tratah, posebno na slabših, manj pogosto košenih in gnojenih površinah.

Škodljivec se pojavlja na različnih okrasnih rastlinah, pa tudi na češnjah in ostalih koščičarjih. Najpogosteje ga najdemo na Primorskem. Na spodnji strani listov opazimo belkaste živalce, ki se hranijo na listnih žilah.

Ko se drevo razcveti, opazimo, da so mnogi cvetovi porjaveli in se posušili. Lahko se zgodi, da se posušijo celi cvetni šopki.

Mravlje tako kot vsi insekti, ki živijo v večjih skupnostih, pri iskanju hrane uporabljajo poseben način sporazumevanja in označevanja poti. Če njihovo logiko dobro poznamo, jim pot lahko tudi uspešno presekamo.

Med vsemi žuželkami, ki se lahko pojavljajo v naših stanovanjih, so muhe najpogostejša vrsta. Škodljivec se zadržuje v bližini človeka zlasti zaradi izjemne prilagodljivosti na različna okolja.

Če so na trati madeži nepravilnih oblik, pravzaprav najrazličnejše lise, je najverjetneje, da smo trato neenakomerno pognojili.

Na domačem vrtu nas pogosto zmotijo ose, posebej če je v bližini zrelo sadje ali so na vrtni mizi sladke pijače in hrana. Te žuželke kaj hitro postanejo agresivne, ko so razdražene ali kadar branijo svoja gnezda.

Najpomembnejša glivična bolezen paradižnika, ki okužuje tudi krompir, potrebuje vlago in toploto. Na rastlini se pojavijo madeži, večji okužbi sledi propad rastline.

Pelargonijina rja naredi na navadnih pasastih pelargonijah veliko škode, drugih rastlin pa ne ogroža. Širi se s trosi.

Pepelaste plesni ali pepelovke napadajo večino rastlinskih vrst, na vrtu jih najpogosteje opazimo na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah, paradižniku, kumarah in drugih vrtninah, na sadnem drevju, zlasti jablanah in na visnki trti.

Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Njene znake prepoznamo po sivkastih pegah z rdelim robom.

Na pesku, med tlakovci, zidovi in drugimi nedostopnimi površinami se pogosto razraste trdovraten plevel, ki se ga je zelo težko znebiti.

Čeprav ločimo plevele na škodljive in druge plevele, so v negovani trati prav vse nezaželene rastline škodljive, saj jemljejo travnim bilkam vodo, hranila, toploto in svetlobo.

Fiziološka motnja se pojavi zaradi prevelikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kadar zalivamo pregrete rastline s hladno vodo in če rastline prekomerno zalivamo tudi po listih.

Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Obgriznine zmanjšajo listno maso in povzročijo slabšo prehrano rastlin.

Znaki pomanjkanja železa se kažejo predvsem na mladih listih kot kloroza, kar pomeni, da so listne žile zelene, med njimi pa list porumeni.

Pršica prelka rada napada vrtnice predvsem v toplih poletnih dneh. Škodo dela s sesanjem listov. Izsesani listi posivijo, rastlina pa zaostaja v rasti in cvetenju. Če se močno napadene rastline samo dotaknemo, začno listi odpadati.

Bakterija vdre v rastlino skozi rane, ki jih naredimo z orodjem, ko okopavamo. Lahko pa se naselijo tudi skozi rane, ki so jih naredili ogrci ali drugi koreninski škodljivci.

Rastlinjakov ščitkar ali bela mušica je aktiven od maja do septembra. Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove, zato listi rastline rumenijo.

Včasih se pojavi na naši trati tudi rja, ki ob močnejšem napadu povzroča razbarvanje in venenje travne ruše.

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade.

Trata se ne razrašče, po tleh se širijo pleveli.

V našem podnebju je najpogostejša bolezen na trati snežna plesen. Največkrat jo opazimo zgodaj spomladi.

Solatna plesen napada predvsem solato v pregostih posevkih. V deževnih obdobjih in na težkih tleh lahko solata tudi povsem propade.

Sovke so nadležni škodljivci trate. Njihove ličinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnožijo se zlasti v vlažnem vremenu.

Strune v vrtu so prava nadloga, saj nam lahko uničijo celoten pridelek. Trdovratne ličinke hroščev pokalic namreč objedajo korenine, zaradi česar rastline propadajo.

Bolezen se izrazi na olesenelih poganjkih. Povzročata jo dve glivi, ki ju spoznamo po velikih temno vijoličastih elipsastih lisah.

Liste vrtnic pogosto objedajo pagosenice šipkove grizlice, ki so zelo požrešne in v kratkem času liste povsem uničijo, da ostanejo le še gola rebra.

Pojav šipkove rje je v veliki meri odvisen od naše oskrbe. Posebna nevarna je ob pomanjkanju kalija, po hladni pomladi, ki ji sledi suho poletje, ali po mrzli zimi.

Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup. Nevaren je predvsem tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.

Majhna vrsta komarja, ki ne brenči, a piči tako neopazno, da jetežko verjeti, da je močna srbečica posledica njegovega pika.

Jabolčni zavijač je najbolj razširjen škodljivec na jablanah in tudi hruškah. Spada v skupino zavijačev in je metuljček, ki meri čez krila okoli 2 centimetra.

Cvetove nekaterih sort vrtnic imajo zelo radi hrošči, ki jim pravimo zlata minica. Ti se včasih pojavijo tako množično, da je cvet pokrit s hrošči. Njihovemu številu primerne so potem tudi poškodbe, saj lahko cvetove popolnoma uničijo.