Uši

Listne uši sesajo sok iz listov in mladih vršičkov, zato se rastlina slabo razvija in ob močnem napadu celo propade.

Ker se listna uš hitro nasiti sladkorja, beljkavin pa ne, izločajo sladkorno snov ali medeno roso. Ta se nalaga na rastlinah, zato napadu uši pogosto sledi še sajavost.

Zaradi medene rose na rastlino hitro pridejo mravlje, ki se z njo hranijo. Da bi uši pridno izločale medeno roso, jih selijo na druge, še zdrave dele rastline.

Proti ušem v zelenjavne gredice namestimo Bio Plantella rumene lepljive plošče, ki jih postavimo čim bližje tlom. Ko opazimo uši, takoj ukrepamo in rastline poškropimo z ekološkim pripravkom na osnovi kalijevih soli maščobnih kislin Bio Plantella Aktiv R ali na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Flora Kenyatox Verde.

V okolico rastlin, ki so jih napadle listne uši, posadimo žajbelj, kapucinko, sivko in ožepek, saj jih te koristne rastline odganjajo. Proti ušem na fižolu in bobu pa sadimo oziroma sejemo šetraj. Kapucinko še posebej posejemo pod sadno drevje, saj se listne uši raje naselijo na kapucinkah kot pa na sadnem drevju.

Preventivno proti listnim ušem učinkujemo tako, da v vrt privabimo čim več naravnih sovražnikov. Med najbolj znanimi so strigalice in pikapolonice. Strigalicam nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, ki ga napolnimo s suho travo, lepenko, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, mi pa jih bomo lahko skupaj z lončkom prenesli drugam, kjer jih potrebujemo, da pojedo kakšno listno uš. Pikapolonicam nudimo zatočišča, kot na primer tanjše deblo oziroma veja, v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje.